Blogi
V teoriji čistih možnosti bakterije ustvarijo veliko več potomcev, kot jih lahko preživi v svojem ekosistemu. Ena razširitev, označena kot evolucijska razvojna biologija in neformalno poimenovana "evo-devo", poudarja, kako preobrazba med leti (evolucija) vpliva na navade preobrazbe znotraj lastnih bakterij (razvoj). Tako se novi napadi staze iz tradicionalnega seznama ujemajo z najnovejšo odraslo populacijo in bakterijami v procesu speciacije in hitrega razvoja, ki so del kratkih skupnosti, sicer geografsko omejenih habitatov in zato redko nadzorovanih od fosilov. Medtem ko možnosti in plovba delujejo ločeno za skupnosti, izolirane od drugih vrst, bo razpad sčasoma povzročil bakterije, ki se ne morejo križati.
Goldbet bonus | Plačajte brezstično s kartico
Prenos genov med vrstami vključuje nastanek križancev in lateralni uvoz genov. V sorodnih tehnikah, imenovanih homologna rekombinacija, spolni organizmi spreminjajo DNK iz nekaj komplementarnih kromosomov. Pri nespolnih bakterijah se genetika prenaša skupaj z njimi, sicer povezana, medtem ko se med razmnoževanjem nikoli ne kombinirajo z geni drugih organizmov. Mutacije povzročajo spremembe v novem zaporedju DNK iz genoma prave celice in so zato največji vir dednih variacij pri bakterijah. Sodobna evolucijska sinteza govori o razvoju kot datumu spremembe znotraj te dedne variacije.
Kartice COSTCO Everywhere Charge iz programa CITI Benefits
V zelo zgodnjih fazah so na primer vsi vretenčarji zelo podobni, vendar ne končajo ravno kot ena predniška vrsta. V nekaterih primerih lahko anatomska analiza struktur v zarodkih dveh ali več vrst dokaže prisotnost prednika, ki pri odraslih modelih ni viden. Vendar pa sprednje okončine teh petih vrst opravljajo drugačno funkcijo. Na primer, orangutani, gorile, šimpanzi in celo ljudje spadajo v isto taksonomsko skupino, ki je bila predstavljena kot družina – v tem primeru družina z imenom Hominidae. Najnovejši pomen tega pojava je, da so se sodobni plazilci in celo ptice razvili iz istega prednika.
Najnovejša evropska širitev in pomorske odprave so zaposlovale naravoslovce, kustosi velikih muzejev pa so poudarjeno upravljali in imeli v živo vzorce goldbet bonus iz novih vrst življenja. Tudi delo Gregorja Mendela o rastlinstvu med letoma 1856 in 1863 je pomagalo razložiti nove dedne modele stran od genetike. Ta pristop pojasnjuje številne različne življenjske modele na svetu.
Naravne izbire se običajno enačijo z izidom najmočnejšega, vendar ta izraz izvira iz dela Herberta Spencerja Vrednote iz biologije leta 1864, pet let po tem, ko je Charles Darwin napisal svoja nova dela. Najnovejša teza, da imajo vsa življenja na svetu skupnega prednika, je naletela na ugovore nekaterih verskih skupin. Da bi pojasnil te odnose, je Darwin trdil, da so vsi življenjski slogi nekako povezani, in zato namigoval, da mora večina življenja izvirati iz partnerskih vrst, če ne iz enega samega prednika. Vodoravni deli vej so predstavljali progresivne vrste, vejice pa so predstavljale skupne prednike, ki so skupni več vrstam. Wallace in Darwin sta videla kratko zgodovino izven resničnega življenja velikega člana družinskega gozda, kjer sta obe roki vej drevesa skupni prednik.
Kadar koli obstajajo mutacije, lahko spremenijo napravo stran od dobrega gena ali preprečijo delovanje gena ali pa nimajo nobenega učinka. Vrsta izgine, ko drug alel doseže cilj obsedenosti – bodisi izgine v populaciji bodisi popolnoma spremeni novi prednikov alel. Najnovejša vrsta ene vrste alela bo skoraj enaka drugim vrstam gena. Fenotip posameznega organizma izhaja tako iz genotipa kot iz narekovanja ekosistema, v katerem je živel. Če se zaporedje DNK v lokusu a lahko razlikuje med posamezniki, se različne vrste it imenujejo aleli. Te značilnosti izhajajo iz novih komunikacij genotipa z ekosistemom, medtem ko so nekatere naravne.

Zaradi lateralnega uvoza genov je lahko "drevo stran od življenjskega sloga" težje kot preprosto razvejano drevo, saj so se nekateri družinski geni prenašali ločeno od oddaljeno povezanih sort. Sodobne sorte so pravzaprav obdobje v procesu evolucije, pri čemer je razpon produkt dolgega niza speciacij in izumrtij. Vse bakterije na planetu izvirajo iz znanega prednika oziroma predniškega genskega sklada.
V pravih okoliščinah in ob zadostnem času evolucija vodi do nastanka novih vrst. Danes Center za sodelovanje pri genetiki koruze (Maize Genetics Cooperation • Stock Center) vzdržuje zbirko več kot 10.000 genetskih variacij koruze, ki so nastale z naključnimi mutacijami in kromosomskimi variacijami prvotnega divjega tipa. V primeru koruze (koruze) nedavni genetski dokazi kažejo, da je do udomačitve prišlo pred 10.000 leti v osrednji Mehiki.